Google je skupaj z raziskovalci ustvaril izjemno podroben zemljevid možganov in živčnega sistema odrasle vinske mušice. A razvijalci so hitro našli precej bolj nenavadno uporabo tega znanstvenega dosežka – digitalizirane možgane mušice so povezali z videoigrami.
Celoten zemljevid vsebuje več kot 166.000 nevronov in približno 12.000 različnih vrst živčnih celic. Pri izdelavi so raziskovalci uporabili milijone 2D slik, ki so jih s pomočjo računalnikov in umetne inteligence združili v tridimenzionalni model.
Mušičji možgani so se lotili Dooma
Ko je bil model objavljen, so se ga lotili tudi programerji. Eden izmed njih je digitalne možgane vinske mušice povezal s klasično igro Doom.
Sistem sprejema informacije iz dogajanja na zaslonu in jih pretvarja v stimulacijo različnih senzoričnih nevronov. Nato se odziv možganov uporabi za upravljanje igre, pri čemer lahko sistem s pomočjo povratnih informacij izboljšuje svoje vedenje.
Seveda ne gre za pravo mušico, ki bi sedela pred računalnikom in igrala Doom. Gre za računalniško simulacijo živčnega sistema, ki temelji na dejanskem zemljevidu povezav v možganih mušice.
In rezultati niso ravno profesionalni. Digitalni možgani se z igro še vedno precej borijo, Doom pa so morali zagnati že več tisočkrat, ne da bi ga uspeli dokončati.
Na vrsti sta tudi Beat Saber in Super Mario 64
Doom pa ni bila edina igra, ki je dobila nenavadnega novega igralca.
Razvijalci so podobne eksperimente izvedli tudi s Super Mario 64 in Beat Saber. Pri Beat Saberju je bil model uporabljen za odzivanje na dogajanje v igri in premikanje virtualnih sablj glede na prejete dražljaje.
To je precej nenavaden primer uporabe znanstvenih podatkov. Zemljevid možganov je bil namreč ustvarjen predvsem zato, da bi raziskovalcem pomagal razumeti, kako živčni sistem sprejema informacije in jih pretvarja v gibanje ter vedenje.
Namesto tega so razvijalci skoraj takoj pokazali, da je mogoče isti model uporabiti tudi kot zelo nenavadnega igralca videoiger.
Pomemben korak za raziskovanje možganov
Čeprav je igranje Dooma verjetno najbolj zabaven del zgodbe, je celoten projekt precej pomembnejši. Raziskovalcem omogoča podrobnejše preučevanje povezav med nevroni in načinov, kako možgani obdelujejo informacije.
Pri projektu so s pomočjo umetne inteligence rekonstruirali več kot 166.000 nevronov in jih razvrstili v skoraj 12.000 različnih vrst. Takšni podatki bi lahko v prihodnosti pomagali pri boljšem razumevanju delovanja živčnih sistemov.
Za zdaj pa lahko rečemo, da smo dobili verjetno najbolj nenavadnega novega igralca Dooma. In čeprav digitalna mušica še zdaleč ni premagala igre, je že dejstvo, da lahko simulirani možgani majhne žuželke upravljajo videoigro, precej neverjetno.
